(avtoriziran prevod, glede na izvirnik, razen komentarjev v oglatih oklepajih - traduzione autorizzata di TRIESTE, 1871... ATTENTI AL COLERA!, secondo l'originale, ad eccezione dei commenti tra parentesi quadre)

V svoji izdaji z dne 4. novembra 1871 je francoska tedenska revija "Le monde illustré" objavila dolg članek, ki ga je napisal dopisnik časopisa A. Dartiguenave iz otomanske (turške) prestolnice Carigrada. Dartiguenave je v svojem prispevku z dne 11. oktobra 1871 obravnaval epidemijo kolere, ki je tam izbruhnila v mesecu septembru. [Kolera je akutna nalezljiva epidemična črevesna bolezen. Povzroča jo bakterija Vibrio cholerae. Glavna simptoma sta vodena driska in bruhanje. Bolnik izgublja vodo in elektrolite. Pojavi se lahko odpoved obtočil in šok. Mnogo okužb poteka z blažjo drisko. Nezdravljena je smrtna v 25–50 %.] Prvič se je razvila v vasi Arnaout-Keni, nato tudi v soseskah obrobja Carigrada v Inali - Çeşme in Kazim-Paša. Članek razkriva, da so otomanske oblasti nekaj tednov grožnjo podcenjevale in so se šele naknadno odločile in sprejele zaščitne ukrepe: območje so obdali z ograjo in ga ohranili ter ga pazili z vojaki, da bi preprečili tem ubogim prebivalcem, da odidejo, ker bi lahko prenesli epidemijo v soseske mesta, ki so ostale še zdrave ...

Članek ni samo pokazal na nesposobnost organov sultanove oblasti, je tudi opozoril na dramatično usodo, s katero so se soočali ljudje, ki so živeli v tistih nezdravih soseskah. Revija je slovela po velikem formatu, kjer je ilustracija zasedala tudi celotno stran časopisa. Tu so na poučen in dramatičen način objavili slike, ki so skrbno prikazovale razmere: v ozadju središče Carigrada in obala Marmarskega morja, v ospredju vojaški konvoj oskrbovanja s hrano, ki je nadaljeval pot proti okuženemu območju ...

Ker so se oblasti v Evropi zavedale nevarnosti, se je dalo dobro razumeti nemir zdravstvenih oblasti v pristaniščih ob prihodu komercialnih plovil in poštnih parnikov iz Carigrada jeseni 1871. V Trstu je splošni predpis za Upravo pomorskega zdravstva z dne 13. decembra 1851, predvideval v zvezi z dezinfekcijo pošte sledeče: pisma so morala biti odprta ali vsaj zarezana in izpostavljena vročini in zaplinjevanju zmesi ¼ žvepla v prahu, ¼ dušikove kisline in ½ otrobov pšenice.

Slika 1. Orodje (klešče) za razkuževanje poštnih pisemskih pošiljk, ki so potovale v časovnem obdobju izbruha epidemije kolere.

Za popolnoma dekontaminirano so šteli, kadar so bila pisma popolnoma ohlajena ... Zarezanje se je opravljalo z glavnikastimi rezili (glej Sl. 1.). [Običajno so pismo še ožigosali z okroglim ali pravokotnim žigom z imenom postaje in tekstom: …NETTO FUORI/SPORCO DENTRO.. /čisto zunaj, umazano znotraj ali …NETTO FUORI E DENTRO… / čisto zunaj in znotraj.]

Slika 2. Pismo iz Carigrada, 1871. Dobro so vidni ubodi s »kleščami«!

Pismo s Sl. 2. je bilo oddano v avstrijskem poštnem uradu v Carigradu 11. novembra 1871. Potovalo je z ladjo, ki je pristala v Trstu 17. istega meseca.

Dodajmo k poštnemu dokumentu še potrebno pojasnilo, ki sodi zraven: v katerem »lazaretu« se je izvajala dezinfekcija [it. lazzaretto, je bolnišnica, kamor so nekoč v izolacijo in zdravljenje pošiljali osebe, ki so bile okužene z raznimi nalezljivimi boleznimi]. Najstarejša bolnišnica (lazaret) v mestu Trst je bila bolnišnica San Carlo (1), ki se je nahajala v bližini zastarelega topniškega arzenala. Le-ta je s povečanjem pomorskega prometa v 18. stoletju postal neuporaben. Bolnišnico San Carlo je leta 1768 nadomestila velika zgradba lazareta Sv. Tereze (2), ki je lahko sprejela več sto potnikov in v zalivu desetine ladij. Gradnja železnice do Dunaja, ki se je začela leta 1857, je imela resne posledice za pravilno delovanje lazareta Sv. Tereze: tiri in postaja so bili postavljeni znotraj območja zdravstvene ustanove!

Slika 3. Lokacije lazaretov - razkuževalnih bolnic – v Trstu.

Zaradi potreb železniške postaje je bila oblast prisiljena, da to zdravstveno dejavnost prenese v nov, to je tretji lazaret: Sv. Bartolomeja, zunaj mesta Milje (3). Ustanovljen je bil 1. oktobra 1868. [Koprčani smo zagotovo kdaj videli to razkuževalno postajo, saj je tod mimo peljala cesta iz Ankarana, čez Debeli rtič v Milje, prav preko mejnega prehoda »Lazaret«. Poleg tega, so bili lazareti še v Dalmaciji: v Zadru (Zara), Splitu (Spalato) in Hercegnovem (Castelnuovo). Kopenske poštne poti pa so šle preko Zemuna (Semlin) in Broda (Rothenthurm).]